Preskoči navigacijo

RLS-jevi dajalniki in nadzirane eksplozije

S skoraj 1.500 konjskimi močmi in le 1.995 cc KTM-dragster opravi četrt milje v 6,7 sekundah, pri čemer doseže končno hitrost 316 km/h. V filmskem klasiku Stanleya Kubricka, Dr. Strangelove, Slim Pickens zapusti letalo sedeč na bombi. Če bi sedel na motorju, bi brez dvoma jahal na KTM-dragsterju na nitrometan, ki ga je izdelala finska ekipa Salakazi Racing. Pri obvladovanju KTM-jeve (za silo) nadzirane eksplozije pomaga RLS-jev kompakten, visokohitrosten rotacijski magnetni dajalnikRM22, ki je "odporen na bombe".

Postavlja hitrostne rekorde

Če imamo na voljo 360-kg motor z absurdno močjo in finskega kavalirja s slovesom, da rad postavlja hitrostne rekorde, se stvari dogajajo hitro.

V delcu sekunde motor doseže do 7.500 obratov na minuto. Še preden ima gledalec sploh možnost doumeti, kaj se je zgodilo, je dirke že konec, motor in motorist pa sta oddaljena četrt milje in vneto zavirata. Pri motociklističnih dirkah enostavneje ne gre. Cilj je prepotovati ravno linijo od točke A do točke B v čim krajšem času.

Lastnik ekipe Salakazi Racing je Jaska Salakari – prvi Finec, ki je dosegel čas pod 7 sekund na četrt milje z najhitrejšim motorjem v Evropski uniji, motorjem Super Twin Top Fuel. Že od leta 2000 njegova šestčlanska ekipa, ki je obsedena s hitrostjo in jo sestavljajo stalni in nestalni člani, dela s KTM Super Twin dragsterjem, ki so ga sami razvili in oblikovali. Dvocilindrski motor Nitroduke s 1.995 cm3 napaja 95% nitrometan, ki s pomočjo dvojne črpalke za gorivo, izdelane v ekipi Salakazi, požira 1,1 litra vnetljive tekočine na sekundo. Nobeno kopensko vozilo ni bolj podobno leteči bombi.

V dirkah z motorji se reakcijski čas meri v milisekundah, tekmovanj pa se ne da osvojiti z divje vrtečim se zadnjim kolesom. Konjska moč je popolnoma neuporabna, če se je ne da učinkovito pretvoriti v hitro gibanje naprej. Pilot – morda bi morali reči potnik – ima le malo ali pa sploh nič časa za razmislek, kaj šele da bi uporabil sklopko. Voznik enostavno ne more natančno določiti stopenj prestavljanja, ki bi bile potrebne za optimalen oprijem.

Salakazi Racing je KTM-dragster opremil z avtomatično sklopko Prowork s tremi diski in štirimi stopnjami, ki je opremljena z digitalnim krmilnikom Prowork. Krmilnik prestavi sklopko – odvisno od tega kako je bil programiran –, ko voznik doda plin. Na tem mestu nastopijo RLS-jevi dajalniki RM22 s svojo zmožnostjo nadziranja hitrosti do 30.000 obratov na minuto. Ena od majhnih, vendar ključnih, naprav nadzira položaj ročične gredi v motorju, medtem ko druga meri hitrost sklopke.

Nadzor moči

S primerjavo vrednosti se lahko z visoko natančnostjo določi zaostanek sklopke, oprijem in stanje vozišča. Podatke ekipa visoko ceni, saj tehnikom pred dirko omogočajo pravilno nastavljanje protiuteži v sklopki.

Seveda so pogoji proge in motorja vsakokrat različni, vendar RLS-jev dajalnik vsakič zapiše vitalne podatke in jih zbira, tako da se lahko krmilnik programira na čimbolj optimalno prestavljanje sklopke. Le-to omogoča maksimalno hitrost in pospeške z minimalnim drsenjem kolesa v prvih delcih sekunde.

Petri Mäkinen – "tehnološki guru" ekipe Salakazi Racing – rad hitro izpostavi, da RLS-jeva rešitev ni isto kot sistem proti zdrsavanju. V prvi vrsti, pravi, zato ker je sklopka uravnana z vrednostmi, ki so vprogramirane v krmilnik pred dirko, še predno prične teči čas.

"RLS-jev dajalnik ne nadzira sklopke interaktivno, med dirko," razloži, "vendar so podatki, ki nam jih posreduje, izjemnega pomena. Na drugačen način jih ne bi mogli dobiti in tudi sklopke ne bi mogli prednastaviti.

Da bi se odločili glede stiska sklopke, potrebujemo podatke o njeni hitrosti še celo preden zadnje kolo konča prvi obrat – pospešek pa se ne zgodi mehko. To težavo smo sedaj rešili in uvedli ustrezno filtracijo na programski kodi. V naslednji sezoni bomo RLS-jeve dajalnike uporabljali tudi za nadziranje napredka vžiga in čez kakšni dve leti bomo dajalnike uporabili tudi za prilagoditev naperkov."

Mäkinen uporablja te podatke za to, da lahko na progi uporabi maksimalno moč motorja in Salakazi privede do hitrosti nad 300 km/h – in to prej kot bi vam uspelo prebrati ta odstavek. Če lahko sodimo po rezultatih v preteklosti, potem očitno deluje.

"RLS-jev dajalnik ne nadzira sklopke interaktivno, med dirko," razloži, "vendar so podatki, ki nam jih posreduje, izjemnega pomena. Na drugačen način jih ne bi mogli dobiti in tudi sklopke ne bi mogli prednastaviti.

Salazaki (Finska)

Na meji možnega

RLS-jev dajalnik RM22 je izdelan za neproblematično delovanje v najtežjih okoliščinah, vendar se je ekipa Salakazi Racing odločila za eno najtežavnejših mest na katerem se lahko namesti elektronsko opremo.

Mäkinen pokaže na konec ročične gredi delno razstavljenega motorja, se hudomušno nasmehne in reče: "To je mesto, na katerega bomo postavili RLS-jev aktuator. Namestili smo ga točno na konec gredi. Ohišje dajalnika se nahaja na drugi strani, na ohišju sklopke. Ne šalim se ampak resno mislim, da bi bilo bolj neprijazno okolje moč najti le na vesoljski raketi."

RM22, ki je neobčutljiv na prah in delce po standardu IP68, oblikuje in izdeluje podjetje RLS. Najvišja obratovalna temperatura znaša 125 stopinj Celzija, zato Mäkinen razloži, kako dajalnik prenaša zelo visoke temperature znotraj sklopke. Skrivnost, pravi, leži v tem, da se dajalnik namesti v težko aluminijasto ohišje.

"Zaradi premera, ki meri le 22 mm, lahko dajalnik namestimo v samo ohišje sklopke, ne da bi pri tem ogrozili trdnost. Sklopke lahko eksplodirajo," spotoma doda. "Temu sem bil že kar nekajkrat priča, tako da ima ohišje sklopke zelo pomembno vlogo za voznikovo varnost. Če bi bil dajalnik večji, bi morali najti drugo rešitev."

RM22 ima brezkontaktno, dvodelno zasnovo, zaradi katere niso potrebni ležaji ali tesnila, in ki dovoli hitro, enostavno namestitev in odstranitev.

"Po vsaki dirki naši mehaniki ohladijo sklopko in hitro odstranijo ohišje in dajalnik," pravi Mäkinen. "Debelo aluminijasto ohišje med dirko ščiti dajalnik pred vročino. Preden bi se utegnil prekomerno segreti, je že v garaži, kjer ga odstranimo."

Zanesljivo delovanje, na vsaki dirki

Ko je neka komponenta ali sestavni del enkrat vgrajen v tako kompleksen stroj kot je motor dragster, je najpomembnejša njegova zanesljivost. Mäkinen z zanosom hvali RLS-jev RM22, majhno, a učinkovito komponento, ki se je dokazala veliko bolje, kot je navedeno v specifikacijah.

"Glede na pogoje je zanesljivost RLS-jevih dajalnikov neverjetna. Brez njih bi lahko le predvidevali pomembne podatke o motorju in progi," pravi. "Ampak ugibanje nikoli ne zadostuje za podiranje rekordov."

Dajalnik v akciji na motorju